Projekt Mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga, ki ga izvaja Mladinski center Dravinjske doline je letos doživel že svojo tretjo nadgradnjo. Poleg že obstoječih programov romske in muslimanske kulture, so tem dodali še programa migrantov in beguncev.

V sklopu projekta, ki ga sofinancira Urad RS za komuniciranje so že izvedli tudi prve medkulturne urice romske kulture na OŠ Loče (10.5.2016)  in OŠ Pod goro  20.6.2016) v Slovenskih Konjicah. To pa je le eden od načinov, s katerim skušajo razbiti kakšen predsodek do Romov. V drugem delu delavnice se učencem v učilnici pridruži tudi skriti gost, ki prihaja iz romske skupnosti, tako imajo učenci priložnost, da ga povprašajo vse kar bi jih morda zanimalo o romski kulturi. Tudi učenci sami so bili veseli, da so imeli priložnost se pogovoriti s predstavnikom romske skupnosti, za večino od njih je bil to prvi osebni stik z Romom na sploh, do sedaj so informacije o njih dobili le iz medijev. Kljub temu, da so tovrstne medkulturne urice o romski kulturi prisotne le zadnjih nekaj let, pa so vidni tudi že mali premiki, ki se kažejo predvsem o bolj pozitivnem razmišljanju mladih o Romih.

Gosta na Uricah sta bila Monika Sandreli in Sandi Horvat iz Zveze Romov Slovenije. Odgovarjala sta na vprašanja otrok o romski kulturi. Urice so izvajane v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in priseljencev.

Vir: MAMD

U Projekt Terne ambasadorja mistu medkulturnu dialog, zi souh hi angjunu u Mladinski center Dravinjske doline adauh berš kerdja triti nadgradnja. Zaru programja sej mauk sana,  adauh hi romani te muslimanski kultura,  hi uze te u program mistu migrantja te begunci.

Telu skop zu projekt misti souh del u luh u Urad mistu komuniciranje, mauk kerde u eršti medkulturne uri misti romani kultura pri škola Loče. Adauh hi čak djik miškri buti savaha kamen te phagijrel u stereotip ži Roma.Zi dujti buti sej hi kerdi, pe le školarjenca lakhel te u gurudu manuš, souh hi andri romani skupnost, avka u školarja djirinen prilika, hot lestar phučen sa so kamen te žaunel pali romani kultura.  Te u školarja sana vujašne, hot len sinja prilika te vakijrel le manušeha souh hi andri romani skupnost, mistu buter žijne sinja adauh erštimoj hot prindžarde le Romen, ži akaun u informaciji pali lende djirinahi andru mediji. Sadjik, te hi asej medkulturne urici pali romani kultura kerde andu lejsti paur berša, pa hi mauk dikle u tikne njomi, sej pumen sikaun, zu fider pozitivne gondi zaru tijrne palu Roma.

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je v četrtek, 7. aprila 2016, sprejel predstavnike romske skupnosti v Sloveniji, ki so ga seznanili z aktualno romsko problematiko. Tradicionalnega srečanja pri predsedniku Državnega zbora ob prihajajočem svetovnem dnevu Romov – 8. aprilu, so se udeležili predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, predstavniki Zveze Romov Slovenije, predstavniki Združenja Forum romskih svetnikov, predstavniki Romskega informacijskega centra Anglunipe in predstavniki Zveze Romov za Dolenjsko.
Predstavniki romske skupnosti so v pogovoru s predsednikom Državnega zbora dejali, da se soočajo s številnimi težavami, pri čemer so posebej izpostavili še vedno neurejene in neustrezne bivanjske razmere v romskih naseljih, med katerimi jih je še vedno veliko brez pitne vode in elektrike. Predsednik Zveze za Dolenjsko Bogdan Miklič je predsedniku Državnega zbora ob tem tudi izročil peticijo novomeških Romov, s katero opozarjajo na, po njegovih besedah, »katastrofalne« razmere v romskem naselju Žabjak. Pri tem je še dejal, da se že dalj časa tudi trudijo, da bi prišlo do ustreznega prenosa lastništva zemljišč, na katerih stoji romsko naselje Žabjak, saj je to ključno za legalizacijo naselja, vendar se, tako Miklič, do danes še ni zgodilo.
Razmere se, kot je dejal podpredsednik Sveta romske skupnosti Slobodan Nezirovič, slabšajo tudi v kulturnem udejstvovanju Romov, saj romska društva pridobijo premalo finančnih sredstev za izvedbo projektov. Pozitivni premiki pa so po njegovih besedah opazni na področju zaposlovanja, in sicer predvsem zaradi socialnega podjetništva in javnih del, ter tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Pri slednjem bi si sicer po besedah predstavnikov romske skupnosti želeli, da bi se v vzgojnih ustanovah zaposlovalo več Romov, saj bi tako med drugim tudi romski otroci imeli večjo spodbudo in zgled pri izobraževanju.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je v pogovoru izpostavil težnjo po ureditvi sofinanciranja uresničevanja pravic romske skupnosti. Brez sistemske ureditve financiranja bo težko prišlo do rešitve romske problematike, je prepričan Muc. Po njegovih besedah bi se sicer morala romska problematika najprej obravnavati na Komisiji Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, vendar se njena vloga ne izkorišča dovolj. Slovenija vzvode za reševanje težav torej ima, je dejal Jožek Horvat Muc, vendar se jih ne izkoristi.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je zahvalil za temeljito predstavitev problematike romske skupnosti ter ob tem dejal, da bo, v kolikor bo to v njegovi pristojnosti, skušal pomagati pri reševanju njihovih težav. Pri tem je poudaril tudi pomen integracije Romov v slovensko družbo in ohranjanje njihove kulture in identitete ter velik pomen, ki ga ima izobraževanje, saj brez tega, tako dr. Brglez, bodoče generacije Romov ne bodo na boljšem.

8. aprila, na obletnico prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu leta 1971, Romi po vsem svetu praznujejo svetovni dan Romov. Na kongresu pa so bile sprejete tudi nekatere zelo pomembne odločitve. Prva je, da je ime našega naroda Romi, da je stara pesem Djelem, Djelem 'Grem, grem' postala himna vseh Romov sveta in da je romska zastava modre in zelene barve, z rdečim kolesom v sredini. Je dan Romov priložnost  za slavljenje romske kulture, ali je to tudi čas za izpostavljanje težav s katerima se Romi soočamo na vseh področjih življenja?

Ob dnevu Romov se je po državi zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev. Osrednja prireditev je  bila v Murski Soboti, ki jo je tudi letos organizirala Zveza Romov Slovenije s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS, MO Murska Sobota in Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska sobota.

Vsako leto se 8. aprila spomnimo tudi prvega romskega kongresa v Londonu, ki je leta 1971 sprejel našo himno, zastavo in tudi jezik. Letos od tega zgodovinskega dogodka mineva že 45 let.

Ob praznovanju svetovnega dne Romov je Zveza Romov Slovenije na prireditvi izpostavila tudi svojo 20. obletnico delovanja, za katero je 7. aprila prejela tudi red za zasluge s strani predsednika republike, Boruta Pahorja.

Letos Zveza Romov Slovenije obeležuje svojo 20. obletnico delovanja in tako v zgodovino Slovenije vidno začrtuje mejnik svojega dosedanjega dela. Vsako leto se osrednje prireditve v Murski Soboti udeleži precejšnje število akterjev političnega vrha, tako na lokalni kot tudi državni ravni. Letos je mesto slavnostnega govornika zasedel direktor Urada za narodnosti RS mag. Stanko Baluh.

Prireditev je bila, tako kot vsako leto, kulturno obarvana, letos so tako poleg domačih glasbenikov, Vrtec Romano iz Pušče, Lukec in Denis,  Nina in Sasa, Romska glasbena skupina Romane hegedišča, RD Romano ritmo iz Kočevja, Glasbena skupina Rom Art, nastopili so  tudi gostje iz tujine, med njimi tudi romsko kulturno društvo Darda iz Hrvaške ter  skupina Karavan Familia in Madžarske.

U 8 april hi vašamende Roma baru dij andi amari historija. Akur sinja auri kedime amari himna i Đelem, đelem, amari romani gastava sej hi  modri  te zeleni, te hila  te loulu  kereko maškarel, souh sikaul amaru ezeri beršengru drom andri Indija. Adauh berš i  Slovenski Romani unija auri rikijrel  20 beršengri buti, te avka andi Slovenijakri historija kerdja bare njomi sej hi dikhle andi lakri buti.Saku berš pe pru angjunu mulačauk andi Murska Sobota lakhen buter filitike manuša, sej hi andri politika, vej pa ndru lokalnu vej themeskru heju.

 U mulačauk sinja sar saku berš, kulturno farbime, adauh berš zaru kherutne hegedišja, cidijne te djilade te cidine u avrutne manuša, miškri lende te u romanu kulturno društvi Darda andri Hrvaška te igrupa Karavan Familija andru Ungri. U mulačauk sinja sar saku berš, kulturno farbime, adauh berš zaru kherutne hegedišja, cidijne te djilade te cidine u avrutne manuša, miškri lende te u romanu kulturno društvi Darda andri Hrvaška te igrupa Karavan Familija andru Ungri.

Integracija romskih otrok v izobraževalni sistem - države Podonavske regije je projekt, ki ga sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START. Ena od aktivnosti je bilo tudi izobraževanje v Murski Soboti od 31.3 do 1.4. 2016.

Nosilec projekta je Inštitut za romološke študije in kulturo iz Murske Sobote. Projektni partnerji pa so še Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije iz Celja, Center romske skupnosti 8. april iz Beograda, Zahodna univerza Timisoara iz Bolgarije. Projekt  sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START.

Integracija romskih otrok v izobraževalni sistem - države Podonavske regije je projekt, ki ga sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START. V projektu sodelujejo 4 institucije iz 3-eh držav: Slovenija, Srbija in Romunija. Glavni cilj projekta je opremiti učitelje in romske pomočnike s spretnostmi in znanji, potrebnimi za delo z romskimi otroki ter izmenjava dobrih praks med učitelji iz Slovenije, Romunije in Srbije.

V Murski Soboti so izvedli že prvi sklop projektnih aktivnosti – tridnevno izobraževanje o romski kulturi in jeziku, izobraževalnem sistemu in samem izobraževanju Romov.

Usposabljanja so se udeležili učitelji in posamezniki pedagoških smeri, med udeleženci je bilo moč opaziti tudi romske pomočnike okoliških osnovnih šol. Romsko kulturo je potrebno najprej poznati in razumeti, šele nato lahko nemoteno delamo z romskimi otroki, so prepričani organizatorji projekta.

Angjunu zu projekt hi u Inštitut mistu romologija te kultura andri Murski Sobota. U projektne partnerja pa hi I Mednarodni fakulteta za  družbene in poslovne študije andri Celja, u Center romai skupnost 8.april andri Beograd te i Zahodni univerza Timisoara andri Bolgarije. Mistu projekt u luj del u Sklad mistu projektja Podonsvske regije Start.Andi Murska Sobota kerde i eršti buti zu projekt – trin devesengru sikavibe pali roamni kultura te čhib, palu sikavibnaskru sistem te palu sikavibe Romengru.Pru sikavibe sana u  mejšterdja te udula sej hi andru pedagoške riktja, miškri lende pa sinja te lel ezbe te le romane pomočnikjen anru osnovne školi. I romani kultura pekaul te prindžaurel te te hajul, te akur šej bri kinji kijras buti le romane čhavurenca, phijnen udula sej hi aangjune zu projekt.

Sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Murska  Sobota so v sodelovanju z romsko skupnostjo v prostorih Zveze Romov Slovenije vzpostavili Informativni kotiček o zdravju.  Obiskovalci  bodo lahko poleg zdravstveno  vzgojnega gradiva dobili tudi odgovore na anonimna vprašanja o zdravju. V  okviru kotička za zdravje pa vsak prvi torek v mesecu  deluje tudi svetovalnica programa Svit  - državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.

http://www.nijz.si/sl/informativni-koticek-o-zdravju

Namen informativnega kotička o zdravju je približati vsebine zdravja in zdravega življenjskega sloga pripadnikom romske skupnosti.

V  okviru kotička za zdravje vsak prvi torek v mesecu  deluje svetovalnica Svit, kjer zainteresiranim posredujejo informacije v zvezi z vključitvijo v program.

Odgovore na vprašanja  bodo vsak prvi torek v mesecu od 10.  do 11. ure v romskem informativnem centru podajali strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno  zdravje Murska Sobota.

 U manuša zaru Nacionalno inštitut mistu sastipe andri  Murska Sobota khetaun le Romenca zu  heju khauj hi i Slovenski romani unija, phrade Informacijengru sordiku mistu sastipe. U informacijengru sordiku mistu sastipe phrade khauj kamle u sastipe u sastu življensku slog te kijrel pauše te vašu Roma. Odoj u  u manuša  lakhna zaru sastipnegre te vzgojne paprušja,te menteš  djirina te phukavibe pru phučibe palu sastipe.Telu sordiku mistu sastipe pa saki eršti ked andi masek, zaru, hi phro te i svetovalnica mistu Svit. 

27. januar dan spomina na žrtve holokavsta.

Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 71 leti so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Romov, Sintov, Poljakov in pripadnikov drugih narodov. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi 2.330 oseb iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Žrtev so se  danes med drugim spomnili tudi pri Zvezi Romov Slovenije, ki so se ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnili z razstavo Porajmos.

 Nacisti so Rome preganjali že pred 1. svetovno vojno

 Zgodovinski viri poročajo, da je 16.12.1942 Heinrich Himmler ukazal deportacijo vseh Ciganov, bivajočih znotraj Tretjega Rajha, s t. i. Auschwitz-dekretom, ki je zahteval popolno uničenje etničnih manjšin Sinotv in Romov. Zgodovinarji in teoretiki polemizirajo ali se je nad Romi in Sinti res vršil nacistični holokavst. H. Friedlander meni, da so Romi bili žrtve holokavsta, medtem ko G. Lewy opominja, saj so Cigane nacisti preganjali že veliko prej, še pred 1. svetovno vojno, nacistični mehanizem pa je bil namenjen iztrebljanju Judov; v nacistični morilski stroj so Rome vključevali zgolj po naključju.

 2. avgust - Mednarodni dan spomina  na žrtve Romskega genocida

Več kot tisoč ljudi, predvsem mladih Romov iz 25 evropskih držav, se je 2. avgusta 2014 v spominskem kompleksu taborišča Auschwitz – Birkenau na jugu  Poljske poklonilo spominu več tisoč Sintom  in Romom. Ta dan je simbolnega pomena za Rome, saj so na večer 2. avgusta 1944 nacisti v Auschwitz ukinili cigansko taborišče in nato v eni sami noči, Zigeunernacht – ciganski noči, v plinskih celicah kruto pobili okoli 3000 Sinov in Romov.

Natančno število žrtev Porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah je pod nacisti umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov. Tu je umrlo skupno okoli 21.000 Romov in Sintov, ki so jih pripeljali iz 14evropskih držav. 2. avgust je mednarodni dan spomina na romske  žrtve holokavsta, ta dan že nekaj let obeležuje tudi na romskem pokopališču Uštica Jesenovcu. V omenjenem taborišču je bilo ubitih več kot 16 tisoč Romov.