Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti vročil državni odlikovanji red za zasluge Zvezi Romov Slovenije in medaljo za zasluge Imerju Brizaniju. Predsednik Pahor je pred vročitvijo odlikovanj ob svetovnem dnevu Romov na vsakoletni pogovor sprejel predstavnike romskih organizacij. Sogovorniki so predsednika republike seznanili s ključnimi problemi in opozorili na težave, s katerimi se srečujejo.
Red za zasluge za angažirani odnos pri uveljavljanju aktivnega državljanstva Romov in prizadevno delo za spoštovanje romskih pravic na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju je prejela Zveza Romov Slovenije. V imenu zveze, ki je bila ustanovljena leta 1996 v želji, nadaljevati tradicijo dobro organiziranega dela prekmurskih romskih aktivistov in društev, je odlikovanje prevzel njen dolgoletni predsednik Jožek Horvat Muc.
Gospod Horvat se je v imenu Zveze Romov Slovenije predsedniku Pahorju zahvalil za priznanje, ki ni namenjeno samo današnjemu trenutku, ampak je priznanje njihovemu dvajsetletnemu delu in prizadevanju in bo tudi spodbuda za naprej. Prepričan je, je dodal, da je prav Zveza Romov Slovenije pomembno prispevala k temu, da je romska skupnost v slovenskem prostoru prepoznavna in priznana.
Medaljo za zasluge je za ustvarjalni prispevek k uveljavljanju in prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji prejel Imer T. Brizani. V zahvali je povedal, da si že vse življenje prizadeva bogatiti romsko kulturo in vzpostavljati most med tradicijo in sodobnostjo. "Brez tradicije je vsaka kultura prazna, brez inovativnosti in sodobnosti pa revna. Romski narod, kateremu pripadam, je povsod odrinjen na rob družbe. Sam se trudim postaviti zgled, da temu ne bi bilo tako, moje osnovno vodilo pa je medkulturni dialog," je povedal odlikovanec. Imer Brizani.
Ob svečanosti v Predsedniški palači je nastopila skupina Amala, ki ohranja bogato romsko dediščino, hkrati pa elemente tradicionalne romske glasbe občasno prepleta tudi z elementi sodobne glasbe ali klasike. Glasbeno skupino Amala je leta 1996 ustanovil odlikovanec Imer Brizani in jo trenutno sestavljajo: violončelist Bernardo Brizani, kitarista Izidor Erazem Grafenauer in Uroš Rakovec, vokalistka Neža Drobnič, flavtistka Anja Burnik in vokalist Miha Vanić. Predstavili so se s pesmima ʻMuraʼ in ʻTuʼ, ki ju je napisal Imer Brizani, umetnik z umetniškim imenom Traja.
Tradicionalnega srečanja pri predsedniku republike ob svetovnem dnevu Romov, so se udeležili predstavniki romskih organizacij. In čeprav je 8 april dan Romov praznik in ga je potrebno praznovati, je to edini dan v letu ko imajo romski predstavniki možnost da izpostavijo oziroma opozorijo na težave s katerimi se srečujejo, so mnenja predstavniki romskih organizacij.
Projekt Mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga, ki ga izvaja Mladinski center Dravinjske doline je letos doživel že svojo tretjo nadgradnjo. Poleg že obstoječih programov romske in muslimanske kulture, so tem dodali še programa migrantov in beguncev.
V sklopu projekta, ki ga sofinancira Urad RS za komuniciranje so že izvedli tudi prve medkulturne urice romske kulture na OŠ Loče (10.5.2016) in OŠ Pod goro 20.6.2016) v Slovenskih Konjicah. To pa je le eden od načinov, s katerim skušajo razbiti kakšen predsodek do Romov. V drugem delu delavnice se učencem v učilnici pridruži tudi skriti gost, ki prihaja iz romske skupnosti, tako imajo učenci priložnost, da ga povprašajo vse kar bi jih morda zanimalo o romski kulturi. Tudi učenci sami so bili veseli, da so imeli priložnost se pogovoriti s predstavnikom romske skupnosti, za večino od njih je bil to prvi osebni stik z Romom na sploh, do sedaj so informacije o njih dobili le iz medijev. Kljub temu, da so tovrstne medkulturne urice o romski kulturi prisotne le zadnjih nekaj let, pa so vidni tudi že mali premiki, ki se kažejo predvsem o bolj pozitivnem razmišljanju mladih o Romih.
Gosta na Uricah sta bila Monika Sandreli in Sandi Horvat iz Zveze Romov Slovenije. Odgovarjala sta na vprašanja otrok o romski kulturi. Urice so izvajane v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki ga sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in priseljencev.
Vir: MAMD
U Projekt Terne ambasadorja mistu medkulturnu dialog, zi souh hi angjunu u Mladinski center Dravinjske doline adauh berš kerdja triti nadgradnja. Zaru programja sej mauk sana, adauh hi romani te muslimanski kultura, hi uze te u program mistu migrantja te begunci.
Telu skop zu projekt misti souh del u luh u Urad mistu komuniciranje, mauk kerde u eršti medkulturne uri misti romani kultura pri škola Loče. Adauh hi čak djik miškri buti savaha kamen te phagijrel u stereotip ži Roma.Zi dujti buti sej hi kerdi, pe le školarjenca lakhel te u gurudu manuš, souh hi andri romani skupnost, avka u školarja djirinen prilika, hot lestar phučen sa so kamen te žaunel pali romani kultura. Te u školarja sana vujašne, hot len sinja prilika te vakijrel le manušeha souh hi andri romani skupnost, mistu buter žijne sinja adauh erštimoj hot prindžarde le Romen, ži akaun u informaciji pali lende djirinahi andru mediji. Sadjik, te hi asej medkulturne urici pali romani kultura kerde andu lejsti paur berša, pa hi mauk dikle u tikne njomi, sej pumen sikaun, zu fider pozitivne gondi zaru tijrne palu Roma.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je v četrtek, 7. aprila 2016, sprejel predstavnike romske skupnosti v Sloveniji, ki so ga seznanili z aktualno romsko problematiko. Tradicionalnega srečanja pri predsedniku Državnega zbora ob prihajajočem svetovnem dnevu Romov – 8. aprilu, so se udeležili predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, predstavniki Zveze Romov Slovenije, predstavniki Združenja Forum romskih svetnikov, predstavniki Romskega informacijskega centra Anglunipe in predstavniki Zveze Romov za Dolenjsko.
Predstavniki romske skupnosti so v pogovoru s predsednikom Državnega zbora dejali, da se soočajo s številnimi težavami, pri čemer so posebej izpostavili še vedno neurejene in neustrezne bivanjske razmere v romskih naseljih, med katerimi jih je še vedno veliko brez pitne vode in elektrike. Predsednik Zveze za Dolenjsko Bogdan Miklič je predsedniku Državnega zbora ob tem tudi izročil peticijo novomeških Romov, s katero opozarjajo na, po njegovih besedah, »katastrofalne« razmere v romskem naselju Žabjak. Pri tem je še dejal, da se že dalj časa tudi trudijo, da bi prišlo do ustreznega prenosa lastništva zemljišč, na katerih stoji romsko naselje Žabjak, saj je to ključno za legalizacijo naselja, vendar se, tako Miklič, do danes še ni zgodilo.
Razmere se, kot je dejal podpredsednik Sveta romske skupnosti Slobodan Nezirovič, slabšajo tudi v kulturnem udejstvovanju Romov, saj romska društva pridobijo premalo finančnih sredstev za izvedbo projektov. Pozitivni premiki pa so po njegovih besedah opazni na področju zaposlovanja, in sicer predvsem zaradi socialnega podjetništva in javnih del, ter tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Pri slednjem bi si sicer po besedah predstavnikov romske skupnosti želeli, da bi se v vzgojnih ustanovah zaposlovalo več Romov, saj bi tako med drugim tudi romski otroci imeli večjo spodbudo in zgled pri izobraževanju.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je v pogovoru izpostavil težnjo po ureditvi sofinanciranja uresničevanja pravic romske skupnosti. Brez sistemske ureditve financiranja bo težko prišlo do rešitve romske problematike, je prepričan Muc. Po njegovih besedah bi se sicer morala romska problematika najprej obravnavati na Komisiji Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, vendar se njena vloga ne izkorišča dovolj. Slovenija vzvode za reševanje težav torej ima, je dejal Jožek Horvat Muc, vendar se jih ne izkoristi.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez se je zahvalil za temeljito predstavitev problematike romske skupnosti ter ob tem dejal, da bo, v kolikor bo to v njegovi pristojnosti, skušal pomagati pri reševanju njihovih težav. Pri tem je poudaril tudi pomen integracije Romov v slovensko družbo in ohranjanje njihove kulture in identitete ter velik pomen, ki ga ima izobraževanje, saj brez tega, tako dr. Brglez, bodoče generacije Romov ne bodo na boljšem.
8. aprila, na obletnico prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu leta 1971, Romi po vsem svetu praznujejo svetovni dan Romov. Na kongresu pa so bile sprejete tudi nekatere zelo pomembne odločitve. Prva je, da je ime našega naroda Romi, da je stara pesem Djelem, Djelem 'Grem, grem' postala himna vseh Romov sveta in da je romska zastava modre in zelene barve, z rdečim kolesom v sredini. Je dan Romov priložnost za slavljenje romske kulture, ali je to tudi čas za izpostavljanje težav s katerima se Romi soočamo na vseh področjih življenja?
Ob dnevu Romov se je po državi zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev. Osrednja prireditev je bila v Murski Soboti, ki jo je tudi letos organizirala Zveza Romov Slovenije s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS, MO Murska Sobota in Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska sobota.
Vsako leto se 8. aprila spomnimo tudi prvega romskega kongresa v Londonu, ki je leta 1971 sprejel našo himno, zastavo in tudi jezik. Letos od tega zgodovinskega dogodka mineva že 45 let.
Ob praznovanju svetovnega dne Romov je Zveza Romov Slovenije na prireditvi izpostavila tudi svojo 20. obletnico delovanja, za katero je 7. aprila prejela tudi red za zasluge s strani predsednika republike, Boruta Pahorja.
Letos Zveza Romov Slovenije obeležuje svojo 20. obletnico delovanja in tako v zgodovino Slovenije vidno začrtuje mejnik svojega dosedanjega dela. Vsako leto se osrednje prireditve v Murski Soboti udeleži precejšnje število akterjev političnega vrha, tako na lokalni kot tudi državni ravni. Letos je mesto slavnostnega govornika zasedel direktor Urada za narodnosti RS mag. Stanko Baluh.
Prireditev je bila, tako kot vsako leto, kulturno obarvana, letos so tako poleg domačih glasbenikov, Vrtec Romano iz Pušče, Lukec in Denis, Nina in Sasa, Romska glasbena skupina Romane hegedišča, RD Romano ritmo iz Kočevja, Glasbena skupina Rom Art, nastopili so tudi gostje iz tujine, med njimi tudi romsko kulturno društvo Darda iz Hrvaške ter skupina Karavan Familia in Madžarske.
U 8 april hi vašamende Roma baru dij andi amari historija. Akur sinja auri kedime amari himna i Đelem, đelem, amari romani gastava sej hi modri te zeleni, te hila te loulu kereko maškarel, souh sikaul amaru ezeri beršengru drom andri Indija. Adauh berš i Slovenski Romani unija auri rikijrel 20 beršengri buti, te avka andi Slovenijakri historija kerdja bare njomi sej hi dikhle andi lakri buti.Saku berš pe pru angjunu mulačauk andi Murska Sobota lakhen buter filitike manuša, sej hi andri politika, vej pa ndru lokalnu vej themeskru heju.
U mulačauk sinja sar saku berš, kulturno farbime, adauh berš zaru kherutne hegedišja, cidijne te djilade te cidine u avrutne manuša, miškri lende te u romanu kulturno društvi Darda andri Hrvaška te igrupa Karavan Familija andru Ungri. U mulačauk sinja sar saku berš, kulturno farbime, adauh berš zaru kherutne hegedišja, cidijne te djilade te cidine u avrutne manuša, miškri lende te u romanu kulturno društvi Darda andri Hrvaška te igrupa Karavan Familija andru Ungri.
Integracija romskih otrok v izobraževalni sistem - države Podonavske regije je projekt, ki ga sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START. Ena od aktivnosti je bilo tudi izobraževanje v Murski Soboti od 31.3 do 1.4. 2016.
Nosilec projekta je Inštitut za romološke študije in kulturo iz Murske Sobote. Projektni partnerji pa so še Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije iz Celja, Center romske skupnosti 8. april iz Beograda, Zahodna univerza Timisoara iz Bolgarije. Projekt sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START.
Integracija romskih otrok v izobraževalni sistem - države Podonavske regije je projekt, ki ga sofinancira Sklad za projekte Podonavske regije START. V projektu sodelujejo 4 institucije iz 3-eh držav: Slovenija, Srbija in Romunija. Glavni cilj projekta je opremiti učitelje in romske pomočnike s spretnostmi in znanji, potrebnimi za delo z romskimi otroki ter izmenjava dobrih praks med učitelji iz Slovenije, Romunije in Srbije.
V Murski Soboti so izvedli že prvi sklop projektnih aktivnosti – tridnevno izobraževanje o romski kulturi in jeziku, izobraževalnem sistemu in samem izobraževanju Romov.
Usposabljanja so se udeležili učitelji in posamezniki pedagoških smeri, med udeleženci je bilo moč opaziti tudi romske pomočnike okoliških osnovnih šol. Romsko kulturo je potrebno najprej poznati in razumeti, šele nato lahko nemoteno delamo z romskimi otroki, so prepričani organizatorji projekta.
Angjunu zu projekt hi u Inštitut mistu romologija te kultura andri Murski Sobota. U projektne partnerja pa hi I Mednarodni fakulteta za družbene in poslovne študije andri Celja, u Center romai skupnost 8.april andri Beograd te i Zahodni univerza Timisoara andri Bolgarije. Mistu projekt u luj del u Sklad mistu projektja Podonsvske regije Start.Andi Murska Sobota kerde i eršti buti zu projekt – trin devesengru sikavibe pali roamni kultura te čhib, palu sikavibnaskru sistem te palu sikavibe Romengru.Pru sikavibe sana u mejšterdja te udula sej hi andru pedagoške riktja, miškri lende pa sinja te lel ezbe te le romane pomočnikjen anru osnovne školi. I romani kultura pekaul te prindžaurel te te hajul, te akur šej bri kinji kijras buti le romane čhavurenca, phijnen udula sej hi aangjune zu projekt.
Kulturno – kulinarični dogodek »Greš na kavo?« VDC POLŽ Maribor obiskalo preko 300 ljudi.
Dogodek Greš na kavo? v organizaciji in izvedbi zaposlenih in uporabnikov Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor, je eden izmed številnih dogodkov, ki jih vsako leto v javnem zavodu izvajajo z namenom uresničevanja svojega poslanstva in vizije. Z mislijo na uporabnike strokovno in predano vsakodnevno utrjujejo svojo vlogo kot socialno varstveni zavod ter hkrati stremijo k širjenju svoje dejavnosti, tako v prostorskih kot časovnih okvirjih. Na dogodku »Greš na kavo?« spoznavajo različne obrede povezane s kavo in različne vrste umetnosti, ki so značilne za narod, ki ga predstavljajo. Preko 300 oseb je na prireditvenem dvorišču sedeža VDC POLŽ Maribor (25. 5. 2016) skupaj spoznavalo romsko kulturo, idejo sreče, premagovalo predsodke bivanja, zmožnosti, ustvarjanja, …
Varstveno delovni center POLŽ je javni socialno zdravstveni zavod s šestimi enotami, kjer izvajajo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in dvema enotama institucionalnega varstva. Svoje poslanstvo v zavodu z 241 uporabniki uresničujejo s pomočjo zaposlenih, med drugim s številnimi glasbenimi, športnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in družabnimi dogodki.
»Že sedmo leto organiziramo tak dogodek. Sprva smo predstavljali dežele, ki slovijo po čajih na prireditvah Čaj do petih. Nadaljevali smo z Bosansko kafu, brazilsko kavo, in kot smo že lani napovedali je letos sledila romska kava. Po lanskem uživanju lepot Brazilije se tokrat ne selimo daleč, niti ne v tujino, saj je romska kultura tudi del slovenske kulture. Letos smo k sodelovanju povabili Zvezo Romov Slovenije. Tekom priprav smo spoznavali bogato romsko kulturo jezik, ples, glasbo, literaturo ter se veliko naučili o življenju Romov. Skozi delo in druženje smo spoznali, da imamo veliko skupnega. Tako mi kot Romi se moramo ves čas dokazovati pri vključevanju v okolje in pri predstavljanju svojih sposobnosti. Vsem nam je pomembna družina, človek in življenjske vrednote, kot so sreča, ljubezen, svoboda.« je v nagovoru dejala direktorica VDC POLŽ Maribor mag.Jasmina Breznik.
Prireditev sta vodila Rominja Jasmina Ahmetaj in uporabnik VDC POLŽ Maribor Boštjan Verdinek. Vse prisotne je pozdravil mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze romov Slovenije. Slišali smo romsko himno Đelem, Đelem. V igri Avdicija so uporabniki VDC POLŽ Maribor z mentoricami Moniko Sandreli, Damjano Pestner in Megi Horvat iz Zveze Romov Slovenije predstavili nekaj utrinkov romskega življenja ter stare rokodelske veščine. Spoznali smo tudi kako so nastale gosli, slišali pesem Dekle romsko s ceste, uživali v romskem plesu, pesmih v izvedbi uporabnikov VDC POLŽ Maribor in glasbenikov Luke Baranja ter Sebastjana Sapač Žalika. Več o romskem življenju smo v intervjuju izvedeli od predstavnice Internacionalne romske unije in avtorice knjige Dekle z bonboni Jasmine Ahmetaj, novinarja Vinka Cenerja, skladatelja, aranžerja in večinštrumentalista Imer Brizani-Traja, ki je z saksofonistom Miho Hawlina izvedel romsko pesem Ćhajorije šukarije. Uporabniki so skupaj s Ksenijo Visket iz plesne delavnice Zahir tudi zaplesali. Na koncu je sledila pogostitev z dobrotami romske tradicionalne kuhinje in romsko kavo.
Sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Murska Sobota so v sodelovanju z romsko skupnostjo v prostorih Zveze Romov Slovenije vzpostavili Informativni kotiček o zdravju. Obiskovalci bodo lahko poleg zdravstveno vzgojnega gradiva dobili tudi odgovore na anonimna vprašanja o zdravju. V okviru kotička za zdravje pa vsak prvi torek v mesecu deluje tudi svetovalnica programa Svit - državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.
http://www.nijz.si/sl/informativni-koticek-o-zdravju
Namen informativnega kotička o zdravju je približati vsebine zdravja in zdravega življenjskega sloga pripadnikom romske skupnosti.
V okviru kotička za zdravje vsak prvi torek v mesecu deluje svetovalnica Svit, kjer zainteresiranim posredujejo informacije v zvezi z vključitvijo v program.
Odgovore na vprašanja bodo vsak prvi torek v mesecu od 10. do 11. ure v romskem informativnem centru podajali strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje Murska Sobota.
U manuša zaru Nacionalno inštitut mistu sastipe andri Murska Sobota khetaun le Romenca zu heju khauj hi i Slovenski romani unija, phrade Informacijengru sordiku mistu sastipe. U informacijengru sordiku mistu sastipe phrade khauj kamle u sastipe u sastu življensku slog te kijrel pauše te vašu Roma. Odoj u u manuša lakhna zaru sastipnegre te vzgojne paprušja,te menteš djirina te phukavibe pru phučibe palu sastipe.Telu sordiku mistu sastipe pa saki eršti ked andi masek, zaru, hi phro te i svetovalnica mistu Svit.
27. januar dan spomina na žrtve holokavsta.
Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 71 leti so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Romov, Sintov, Poljakov in pripadnikov drugih narodov. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi 2.330 oseb iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Žrtev so se danes med drugim spomnili tudi pri Zvezi Romov Slovenije, ki so se ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnili z razstavo Porajmos.
Nacisti so Rome preganjali že pred 1. svetovno vojno
Zgodovinski viri poročajo, da je 16.12.1942 Heinrich Himmler ukazal deportacijo vseh Ciganov, bivajočih znotraj Tretjega Rajha, s t. i. Auschwitz-dekretom, ki je zahteval popolno uničenje etničnih manjšin Sinotv in Romov. Zgodovinarji in teoretiki polemizirajo ali se je nad Romi in Sinti res vršil nacistični holokavst. H. Friedlander meni, da so Romi bili žrtve holokavsta, medtem ko G. Lewy opominja, saj so Cigane nacisti preganjali že veliko prej, še pred 1. svetovno vojno, nacistični mehanizem pa je bil namenjen iztrebljanju Judov; v nacistični morilski stroj so Rome vključevali zgolj po naključju.
2. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve Romskega genocida
Več kot tisoč ljudi, predvsem mladih Romov iz 25 evropskih držav, se je 2. avgusta 2014 v spominskem kompleksu taborišča Auschwitz – Birkenau na jugu Poljske poklonilo spominu več tisoč Sintom in Romom. Ta dan je simbolnega pomena za Rome, saj so na večer 2. avgusta 1944 nacisti v Auschwitz ukinili cigansko taborišče in nato v eni sami noči, Zigeunernacht – ciganski noči, v plinskih celicah kruto pobili okoli 3000 Sinov in Romov.
Natančno število žrtev Porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah je pod nacisti umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov. Tu je umrlo skupno okoli 21.000 Romov in Sintov, ki so jih pripeljali iz 14evropskih držav. 2. avgust je mednarodni dan spomina na romske žrtve holokavsta, ta dan že nekaj let obeležuje tudi na romskem pokopališču Uštica Jesenovcu. V omenjenem taborišču je bilo ubitih več kot 16 tisoč Romov.
Mirovni inštitut in Zveza Romov Slovenije sta v sredo, 10. 2. 2016, pripravila okroglo mizo na temo sovražnega govora pod naslovom S kakšnim odgovorom nad sovražni govor? Potekala je v salonu Murska Republika v hotelu Zvezda v Murski Soboti. Udeležila sta se je tudi namestnik varuhinje Jernej Rovšek in svetovalec pri Varuhu Gašper Adamič.
Udeleženci so razpravljali o možnih uničujočih posledicah sovražnega govora in nestrpnosti za skupnost in družbo v celoti. Spraševali so se, kdo in kako naj prepreči in kaznuje širjenje nestrpnosti in sovražnega govora na političnem in medijskem prizorišču ter v skupnostih, katere institucije in kateri pravni in politični instrumenti so na razpolago, kaj lahko naredijo občani in civilna družba ter kdo in kako naj zaščiti žrtve sovražnega govora.
Govorili so tudi o tem, kako naslavljati problem sovražnega govora v Sloveniji, s kakšnimi izzivi se spopada in kako deluje Svet za odziv na sovražni govor ter kaj lahko storimo kot posamezniki oziroma posameznice in skupnost.
Svoja razmišljanja so predstavljali:
Pogovor je povezovala Brankica Petković iz Mirovnega inštituta.
Okrogla miza je potekala v okviru pobude Z (od)govorom nad sovražni govor, pod okriljem katere deluje Svet za odziv na sovražni govor.
Sovražni govor in nestrpnost imata lahko uničujoče posledice tako za posameznike, skupnost in tudi družbo v celoti. Namen javne razprave je bila ter predstavitev pobude za redno javno odzivanje na problem sovražnega govora v Sloveniji. Januarja lani je v okviru pobude »Z (od)govorom nad sovražni govor« z namenom vzpostavljanja neodvisnega, povezovalnega in dolgoročno delujočega sistema za javno odzivanje na problem sovražnega govora v Sloveniji začel delovati »Svet za odziv na sovražni govor«. Gre za poskus z javno razpravo, ki presega osamljene odzive posameznih akterjev, naslavljati pojave nestrpne in sovražne javne besede, tudi ko le-ti niso kazensko pregonljivi. Z javno in poglobljeno razpravo bi bilo potrebno v družbi opozarjati na pojave sovražnega govora, nestrpnosti, rasizma in diskriminacije.
Pri sovražnem govoru se številni izgovarjajo na demokracijo oziroma svobodo izražanja, tanka pa je tudi meja z ostro kritiko. Veliko k temu pripomorejo politiki, predvsem v času pred volitvami. Težko ga je sankcionirati, saj ni kazensko pregonljiv. Vse več je sovražnega govora na spletu, družbenih omrežjih, kjer je skoraj vsak posameznik svoj medij, meni Petkovičeva. Generira ga manjše število ljudi. Tisti, ki imajo drugačno mnenje, pa se največkrat ne odzovejo, zato se je o tem potrebno pogovarjati in odzivati. Po besedah Rovška je sovražni govor težko definirati, pravno je kazenskih obsodb zelo malo, odziv pa velikokrat neprimeren. Predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer je med drugim povedala, da anonimneži spodbujajo nasilje do Romov in so pogosto žrtve sovražnega govora. Direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc je opozorila na dejstvo, da Slovenci težko sprejmemo drugačnost.
ZVEZA ROMOV SLOVENIJE
Ulica Arhitekta Novaka 13
9000 Murska Sobota
Telefon: 02 5308 100
Fax: 02 5308 104
E-mail: romani.union@siol.net
Zveza Romov Slovenije, avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.